Obdobja filozofije

KOZMOLOŠKO OBDOBJE(stari vek)

 sem spada predvsem grška filozofija
postavlja se predvsem vprašanje o svetu okoli nas. Išče se urejenost sveta. Za grškega človeka je bil problem ta svet, ki je krhek, minljiv, ˝je in ni˝, se spreminja. Grška filozofija išče neko počelo, ki bo bolj trdno, ki bo utemeljitev sveta in družbe. Za grškega človeka je temelj poiskati nekaj trdnega.
v poiskati POČELO – urediti KOSMOS
v središču je svet
Pri krščanskem pogledu je svet ustvarjen - gre za stvarjenje. Pri grškem pogledu pa gre za oblikovanje kaosa v kozmos; v ta kaos je potrebno vnesti nek red.

TEOLOŠKO OBDOBJE  (srednji vek)

njeveška filozofija postavi v središče Boga; vsa vprašanja izhajajo iz izhodišča Svetega pisma; tako je napisano v SP in tako je. Teološka filozofija izhaja iz božanskega.
 Bog je zakon.
Vse izhaja iz Boga. 

ANTROPOLOŠKO OBDOBJE  (novi vek) 

Antropologija je veda o človeku. V središču filozofije je človek.
Pojavi se KOPERNIKONSKA REVOLUCIJA: v središče je postavljen človek; vse ostalo: svet, Bog, družba, narava … je odvisno od človeka. Človek je racionalno bitje, bitje dostojanstva.

»Zemlja se giblje okoli Sonca.« Kopernik

Obdobje racionalizma doseže po stopnjevanju vrh s Heglom. Človek obvladuje vse, celo Boga. In ker obvladuje celo Boga, ga lahko ukine. Človek se začne ukvarjati sam s sabo, s svojimi sposobnostmi.