Evropa - produkt globalizacije

Evropski človek, ki ga poznamo danes, je produkt globalizacije in mešanja kultur. Če bi se srečali z Evropejcem iz preteklosti, bi ugotovili, da imamo zelo malo skupnega z njim, da so nam navade in njegove manire tuje. Ugotovili bi, da je prostak, ki je iz ene sklede, meče kosti izza hrbta, pljuva po mizi in posluša mnenje zdravnika, ki mu pravi, da umivanje škoduje zdravju. Evropska kultura je v veliki meri sad globalizacije, ki je potekala od 16. do 18. stoletja pod vplivom misijonarjev, v času odkrivanja novih trgovskih poti in novega sveta- svetom. Tudi zgodovinski učbeniki govorijo o »novih celinah«, a zavedati se moramo, da  so te celine že obstajale tudi pred njihovim evropskim odkritjem.

Tudi v šoli, v zgodovinskih učbenikih, nastopi odkritje Azije šele v času odkrivanja sveta, a vendar pozabljamo, da ta svet ni na novo odkrita celina, ampak je že obstajal, se je razvijal in je imel močno kulturo. V marsikaterem vidiku je bil celo naprednejši od Evrope. Trgovske poti in prihod misijonarjev so le začetki sodelovanja med družbami, ki sta si bile do takrat nepoznane in tuje. To je bil začetek globalizacije. Izmenjale so se ideje, produkti. Evropa je dobila kitajski porcelan, Britanci so prvič okusili napitek čaja, našlo se je zdravilo za ošpice.  Mnenje evropskih izobražencev, da so vsi izven območja Evrope barbari, je bilo razblinjeno. Evropa je odkrila razvito civilizacijo od katere se je lahko marsikaj naučila. Znanstveniki so si dolgo prizadevali postaviti Kitajsko in Azijo v okvir biblične zgodbe. Nastajale so vse možne teorije od tega, da so potomci Egipčanov, da je bil njihov prednik Noetov sin ali vnuk, da je bil to »pozabljen svet«. Niso mogli razložiti podobnosti nauka Konfucija in njegovih globokih misli. Le redki so zares raziskovali in eden izmed prvih, ki te teorije ni sprejel, je bil Voltaire. V svojem času se je ukvarjal s podrobnim študijem kitajske zgodovine in kulture. Prebiral je zapiske misijonarjev, ki so bili eni izmed redkih, ki so zares spoznali tamkajšnje prebivalce in pisali o svojih izkušnjah in odkritjih ter svoje znanje prenašali v Evropo. Trgovcem je šlo le za denar in marsikateri posel se je spridil, zaradi nepoznavanja okolja in kulture. Le komu bo koristila volna pod vročim soncem?

Kulturi sta se tekom časa obogatili tako z ekonomskega kot kulturnega vidika. Učili smo se eden od drugega in v marsikaterem pogledu je v sedanjem času Evropa ostala zadaj. Profesor Hollerich meni, da se bo Evropa morala ponovno globalizirati, prav tako se mu zdi, da se bo cerkev v prihodnosti v Evropi zmanjšala, vendar tu ne gre za velikost, ampak za moč vere. Čeprav uradno katoliška vera ni javno sprejeta ne na Kitajskem ne na Japonskem, na drugi strani duhovniki prejemajo veliko spoštovanje in so cenjeni v družbi, prav tako pa pridobiva vedno več pripadnikov. Pojav, da misijonarji iz Azije prihajajo v sekularizirano Evropo, nam je že znan. Kaj pa se bo dogajalo na vseh drugih področjih kot so okoljevarstvo, ekonomija, tehnologija ipd. pa bomo videli, kaj bo prinesla prihodnost. Pomembno je le, da spoznavamo svet, gledamo izven okvirjev v katerih živimo in se učimo eden od drugega.