Immanuel Kant: Razmišljanje o občutju lepega in vzvišenega

O različnih predmetih občutja lepega in vzvišenega 

Občutki zadovoljstva in nezadovoljstva temeljijo na človekovem lastnem občutju, po katerem ga stvari navdajajo ali z ugodjem ali nelagodjem Tako nekateri uživajo v stvareh, ki se drugim gnusijo, od tu tudi ljubezenska strast, ki se zdi uganka ali odpor do stvari, do katerih so nekateri popolnoma ravnodušni. V paleti občutij obstaja pretanjeno občutje, ki je dvojno, gre za občutje lepega in vzvišenega.

• pogled na gorovje
• opis divjega viharja
• Miltonova slika, ki vzbuja ugajanje, a vendar z grozo
• cvetoči travniki
• doline z vijugastimi potoki, vzbujajo občutek, ki je veder in vesel.

Prvi je občutje vzvišenega, drugi pa občutje lepega. Noč je vzvišena, dan je lep. Vzvišeno gane, lepo vzdraži. Obraz človeka, ki je v občutju vzvišenega je rese, včasih tog ali začuden. Obraz z občutkom lepega pa je nasprotno živahen z vedrim sijajem v očeh, potezah nasmeha in pogosto v glasnem veselju. 

Občutje vzvišenosti obstaja v več vrstah. Včasih ga spremlja občutek groze ali melanholije, drugič občudovanje, tretjič lepota, ki se razprostira nad vzvišenim načrtom. 

Gre za tri stopnje: strahotno vzvišeno, plemenito in veličastno. 

Globoka samota je vzvišena, a na grozoten način. Vzvišeno je veliko, obširno, prostrano; majhno pa je lahko tudi majhno. 

Vzvišeno mora biti preprosto, lepo pa je lahko nališpano in okrašeno. 

Velika višina je enako vzvišena kot velika glovina, a drugo spremlja občutek groze, med tem ko prvo občudovanje. 

Cerkev sv. Petra v Rimu je veličastna. Dolgotrajnost je vzvišena, če je potekla, je plemenita. Stvaba iz starega veka je častitljiva. 

O lastnostih vzvišenega in lepega in človeku nasploh

• Razum je vzvišen, duhovitost je lepa.
• Drznost je vzvišena, zvijačnost pa lepa.
• Resnicoljubnost in poštenost sta preprosti in plemeniti.
• Šala in prikupupno laskanje pa pretanjena in lepa.
• Nesebična ustrežljivost je plemenita.
• Olikanost in vljudnost sta lepi. 
  
  

Ljudje, ki se nagibajo k lepemu, poiščejo resne in poštene prijatelje samo v stiski, za družbo pa si izberejo šaljivega in spodobnega sogovornika.

Marsikoga preveč cenimo, da bi ga lahko ljubili. Navdaja nas z občudovanjem, a je previsoko nad nami, da bi se mu drznili pribljižati z ljubezenskim zaupanjem.

Vzvišenost nas gane močneje kot lepo, le da prvo brez izmenjavanja z drugim začne utrujati in ga ni mogoče dolgo uživati. 

Potreben je kontrast izmenjavanja teh dveh občutij.

Prijateljstvo je vzvišeno, spolna ljubezen je pod pretvezo lepega. Čeprav nežnost in globoko spoštovanje dvigata ta občutek na določeno dostojanstvo in vzvišenost.

• tragedija – vzvišena
• komedija – lepa

Celo moralne slabosti in razvade lahko nosijo nekatere poteze vzvišenega ine lepega (srd, plemenitost, vzvišenost, pogum, drznost, požrtvovalnost...)

ČLOVEKOVE LASTNOSTI

• videz, bogastvo, rojstvo, naslov,
• vsaka hvalevredna lastnost se izrodi do skrajnosti v svojo napopolnost.
• strahotno vzvišeno, à pustolovsko
• spake, pikolovci, fanasti, abotni, šeme, stare šeme, čveke, trapasti, dolgočasneži, neslani, norci, pustolovski, plemeniti, sočutnost, ustrežljivost, dobrosrčnost, pravičnost, sram, lesk vrline, častiljubje 
• melanholično stanje, sangvinik, kolerik, flegmatik...    

O razliki vzvišenega in lepega v odnosu med spoloma

Ženske so lepe, moški so vzvišeni. 
 

O narodnih značajih, kolikor se opirajo na različno občutje lepega in vzvišenega

• Italijani in Francozi – občutje lepega
• Nemci, Angleži, Španci - občutje vzvišenega