Ali ima filozofija danes še kakšen smisel?
Dvomiti v smisel filozofije je človeško. V današnjem času, ko se človek oddaljuje od samega sebe, a se kljub temu išče, največkrat v materialnih stvareh, se resnično zdi, da za filozofijo ni več prostora v našem vsakdanjiku. Nesmiselno se zdi zapravljati čas za izreke nekih starih modrecev, ki so se zapisali v zgodovino, kljub temu pa mnogi ne vedo, kako je njihov vpliv viden še dandanes. Takšnih in podobnih zmotnih prepričanj o filozofiji je veliko. A vendar je dejstvo, da brez filozofije enostavno ne gre. Vsak človek s svojim načinom življenja ustvarja neko filozofijo, zagovarja določene vrednote, pripada določeni miselnosti, pa če si to prizna ali ne. V globini našega uma je vsak filozof.
Od kje potemtakem izhaja dvom o potrebi po
filozofiji? V največji meri je krivo dejstvo, da filozofiji zelo pogosto
pripisujemo lastnost nerazumljivosti. Če človek govori tja v en dan in ga nihče
ne razume, pravimo velikokrat, da filozofira, potemtakem velikokrat enačimo
filozofiranje z nakladanjem in le tega res večina ne mara. Filozofija pa ni
nobeno nakladanje, ampak je že kot v svojem prvotnem pomenu besede »ljubezen do
modrosti«. A kaj pravzaprav pomeni biti moder? Kako lahko ljubimo modrost? Že v
svetem pismu je zapisano: »Blagor
človeku, ki najde modrost, možu, ki si pridobi razumnost. Kajti pridobiti njo
je bolje kakor pridobiti srebro, njen sad je boljši od zlata. Dragocenejša je
kakor biseri, nobena tvoja želja ji ni enakovredna. Dolgo življenje je v njeni
desnici, v njeni levici sta bogastvo in čast. Njene poti so prijetne poti, vse
njene steze so mirne.«[1]
A vendar tudi s tem izrekom, naše vprašanje ni v celoti odgovorjeno, naša
radovednost ni potešena. Modrost pravzaprav niti ne moremo enostransko definirati,
tako kot ne ljubezen ali srečo. Modrost je pojem, ki zajema znanja, spoznanja,
kreposti, vse kar vodi človeka do spoznanj o tem, kaj je prav in kaj ne,
spoznanj o sebi in svetu.
In tako pridemo do zaključka, da vsak človek
išče odgovore na določena vprašanja, išče znanja, spoznanja, posledično postaja
pametnejši in skozi razmišljanja tudi modrejši. Pridobljeno znanje tako res
postane »sad boljši od zlata« in
ukvarjanje s filozofijo postane resnično neizogibno.
Kdor veliko bere, bo že kaj kmalu ugotovil, da
se filozofija skriva v najrazličnejših knjigah. Ljudje vsepovsod povzemajo
misli modrecev in jim dajejo novo obliko. To se dogaja v medijih, v literaturi,
včasih v reklamnih plakatih ali pa že v vsakdanjem dialogu, ko dajemo nasvete
bližnjim. Aktualnost nekaterih velikih mislecev je včasih skoraj nedoumljiva.
Hkrati pa se na ta način kaže dejstvo, da filozofija vedno ostaja izven časa,
pravzaprav nad časovnimi okvirji, saj se ukvarja s temeljnimi človeškim
vprašanji, katera nikoli ne zamrejo. Modrosti in razmišljanja nam pokažejo tudi
dejstvo, da smo ljudje ne glede na čas in prostor v svojem bistvu enaki in
morda nam je tu na nek način odvzeta individualnost, saj se tako lahko
vprašamo, če še sploh je kakšna misel, ki ni bila mišljena, kakšna ideja, ki še
ni bila utrnjena, ali pa gre res samo za nek tok misli, krog razmišljanj, ki
kroži in se pretaka čez vedno nove glave ljudi v vedno novem delčku časa. Pri vsem tem pa je res, da se vsak sprašuje o
različnih stvareh. Kot pravi Platon se filozofija začne s čudenjem. Vsak najde
svoj objekt čudenja in posledično išče neko spoznanje.
Dandanes iščemo napredek na vseh področjih.
Čudimo se, ko se svet spreminja, včasih na boljše, drugič na slabše, priče smo nestrpnosti,
egoizmu, neodgovornemu ravnanju posameznikov in družbe. Še zmeraj se čudimo
vsakdanjim razmeram, iščemo rešitve za boljši jutri. Iščemo jih v preteklosti,
v sosledju vzrokov in posledic. Razmišljamo, a kljub temu ne dosežemo točke, ki
bi nas zadovoljila ter ustavila naše čudenje nad človeškim delovanjem. Je ob
tem še kaj dvoma, da ne potrebujemo filozofije? Lahko še dvomimo, da se je
nepotrebno ukvarjati z dognanji naših predhodnikov in sodobnikov, ki so
marsikje postavili temelje naši kulturi? Lahko naše čudenje nad sedanjo
realnostjo ustavimo na kakšen drug način kot pa z znanjem, spoznanji in
modrostjo? Znanje nas privede do razumevanja kulture, zgodovine, miselnosti in
idej. Samo to znanje in poznavanje načinov razmišljanj nas lahko privede do
napredka, zato je filozofija še kako potrebna v današnjem času. Zavedati se
moramo, da imajo naše misli veliko moč in naša dejanja velike posledice. Filozofija
nam daje znanje. Ona je naše vodilo, naša smernica v boljšo prihodnost.
Filozofija nas opominja na našo majhnost in našo veličino. Tu ne gre samo za
neko zgodovinsko znanje ali preučevanje preteklosti. Ne gre za sosledje
sistemov teorij. Gre za to, da moramo določena že ugotovljena spoznanja
ponotranjiti in na njih graditi zavest, ki bo doprinesla k naši osebni in
kolektivni sreči, prav tako pa tudi k zavedanju svoje biti oz. bistva, ki vedno
ostaja tako nad svetom, družbo in našo fizično obliko. Gre za vajo misli, ki
nas privede k novim spoznanjem in duhovnemu napredku.
Kljub temu pa je dejstvo, da so za nami
tisočletja filozofije. Na milijone modrih rekov, misli in idej je bilo
prenesenih iz roda v rod, a še zmeraj nismo postali vešči le te ponotranjiti,
kategorizirati in pravilno uporabljati v dobrobit sebe in človeštva. Nešteto
stvari znamo definirati, a jih ne znamo živeti. Morda je problem to, da smo
filozofijo kot druge stvari zreducirali na besede, pozabili pa smo na njen
pravi smisel, v smislu uporabnosti, ki nas lahko privede k želenemu napredku,
zadovoljstvu in sreči. Ravno iz teh razlogov se tudi sprašujemo, če je
filozofija smiselna v današnjem času. Filozofija zreducirana na besede je brez
smisla, treba je najti pravi pomen besed in vse tisto kar se skriva onkraj
črke. Kot pravi Hadot ne gre za izdelavo nekega tehničnega jezika, pridržanega
strokovnjakom, ampak gre za način bivanja v svetu, ki ga je treba uresničevati
vsak trenutek in mora preoblikovati vse življenje.
Samo zavest, da filozofija ni samo teoretičen
sistem in vrsta metod, ampak je koristna vaja misli, volje in celostnega bitja,
ki nas lahko privede do stanja modrosti, nas lahko privede do ponotranjenja
filozofije in s tem tudi do njenega smisla.
