Friedrich Nietzsche: Tako je govoril Zaratustra, O novem maliku

O novem maliku - Vom neuen Götzen

Država kot past za ljudi. Nanjo se obeša meč, pod njeno pretvezo se je potrebno vojskovati in sto poželenj, vedno časa primanjkuje, vedno je potrebno hlastati za več. Govori, kar hoče in laže, krade. Vse je zlagano in to nas bo pahnilo v pogubo. Vedno več jih dela za državo, država jih vabi, požira, žveči, prežvekuje in se postavlja nad vse. 

Pod pretvezo želi dati vse »vam«, ampak samo pod pogojem, da jo molite, da delate, kakor vam je ukazano. Državo vidi kot počasen samomor. Kljub temu vsi oznanjajo, da je to nov način življenja. 

Odvečni ljudje kradejo delo iznajditeljev, zaklade mordih požirajo drug drugega, a se ne morejo prebaviti, pridobivajo bogastva, a postajajo revnejši. Hočejo moč in vzvod moči, veliko denarja – te reve! Plezajo drug čez drugega in se vlečejo po blatu v globino. Vsi želijo k prestolu in to je njihova zabloda, kakor da sedi na prestolu sreča, kakor da se ženejo za nečem velikim. A ženejo se za blatom, blazneži so, ki nagovarjajo ostale. Zaratustra jih vpraša, mar se mislite zadušiti v sopuhu njihovih gobavcev in pohot? Želite, da tudi vas prevzamejo njihove besede in postanete kot oni, vedno željni nečesa več, dokler ne propadete?

Pojdite stran od takšnih, stran s poti slabega duha, ne malikujte odvečnih, ne poveličujte jih zaradi njihovega položaja. Velikim dušam je zemlja še na voljo. Še zmeraj je prostor za svobodno življenje, pa čeprav brez velikih bogastev. Država ni vse in v njej se človek zgublja ter postaja odvečen. Kjer se država neha, se začne pravo obzorje nadčloveka. 

Povzeto po odlomku iz knjige Tako je govoril Zaratustra, O novem maliku  (S. 55 – 57)